So psi mesojedci ali vsejedci?
Zadnje čase pogosto lahko poslušamo, da je pes vsejedec, toda psi so pravzaprav zares mesojedci. To, da lahko preživijo ob prehrani, ki temelji na živilih, bogatih z ogljikovimi hidrati (razne žitarice, krompir, fižol ipd.), ne pomeni, da je to zanje optimalna prehrana.
Da je pes mesojedec, se vidi, čim odpre usta. Psi imajo zobovje, ki je tipično za mesojedce, velike podočnike in ostre kočnike. Vsejedci imajo prav tako ostre podočnike, površina kočnikov pa je bolj ploska, kar omogoča žvečenje hrane. Vsejedci lahko premikajo čeljusti levo in desno, da lahko prežvečijo hrano, mesojedci (vključno s psi) ne morejo premikati čeljusti vstran, ne žvečijo, zobovje jim omogoča samo trganje kosov hrane in goltanje.
Zelo kisel pH v želodcu psa omogoča odlično prebavljanje surovega mesa, hrustanca in kosti. Takšen izjemno kisel pH hkrati tudi ščiti organizem psa pred mikroorganizmi, ki bi jih pes lahko mogoče vnesel s hrano.
Črevesje mesojedcev je v primerjavi s črevesjem vsejedcev in rastlinojedcev mnogo krajše. Zakaj je to pomembno? Ker prav v črevesju se odvija razgradnja zapletenih rastlinskih struktur s pomočjo mikroflore, ki se nahaja v črevesju (noben sesalec ni sposoben sam s svojimi encimi prebaviti zapletene rastlinske strukture, temveč mu pri tem pomaga mikroflora v črevesju).
Psi zaradi kratkega črevesja ne morejo dobro prebavljati rastlinskih snovi. To, da je neka rastlina bogata z beljakovinami, ne pomeni, da jih pasji organizem lahko uporabi, ker so zanj popolnoma neprebavljive.
Po drugi strani pa se enostavni škrob iz rastlin lahko resorbira v organizem. Takšni lahko prebavljivi ogljikovi hidrati obremenjujejo organizem mesojedcev, posledici sta debelost in sladkorna bolezen. Da pasji organizem lahko malo bolje prebavi rastlinske snovi kot volčji, je dejstvo, ne more pa jih prebaviti niti približno tako dobro kot organizem vsejedcev.
Še posebej preseneča dejstvo, da se danes prav vsi strinjajo, da je mačka pravi mesojedec, dejansko pa hrana za mačke vsebuje velike količine kuruze, fižola, riža, rastlinskih maščob ipd., mačjemu organizmu popolnoma neuporabnih.
Majhna količina rastlinskih snovi (izbrano sadje in zelenjava), ki jih mesojedci morajo jesti, je vir mikro hranilnih snovi, pomembnih za pravilno delovanje organizma.
Organizem mesojedcev mora energijo in hranilne snovi črpati iz živil živalskega porekla (beljakovine in maščobe živalskega porekla). Rastlinske snovi niso vrste beljakovin in maščob, ki jih pasji organizem lahko izkoristi. Tisto, kar pasji organizem iz rastlin lahko uporabi, so lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, ki pa mu bolj škodijo kot koristijo.
Najboljši dokaz, da psi zares dobro prebavljajo surovo hrano (meso, drobovina, hrustanec, kosti), je iztrebek, ki je pri psih, hranjenih s surovim mesom, majhne velikosti in bolj čvrst. Pri psih, ki jedo hrano, ki je osnovana na ogljikovih hidratih, pa je iztrebek mnogo večji in mehkejši. Velika količina blata kaže na to, da je použita hrana slabo prebavljena oziroma neizkoriščena.
